Veleposlaništvo RS Rim /Novice /
29.05.2018  

Odprtje slovenskega paviljona na beneškem bienalu z razmislekom o razmerju med arhitekturo in vodo

Rim, 29. maj 2018 – V razstavnem prostoru v beneškem Arzenalu je 24. maja 2018 potekalo slovesno odprtje slovenskega paviljona na 16. mednarodni razstavi arhitekture La Biennale di Venezia. Paviljon, v katerem se Slovenija predstavlja s projektom "Živeti z vodo", je odprl mag. Igor Teršar, generalni direktor Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo. Komisar in kustos slovenskega paviljona Matevž Čelik je izbral vodo, ker je slednja po njegovih besedah tesno povezana s slovenskim vsakdanom, še bolj, kot se nam zdi.

 Mag. Igor Teršar, generalni direktor Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo RS

Slovenija se na letošnji mednarodni razstavi arhitekture predstavlja med 63 nacionalnimi paviljoni s projektom Živeti z vodo, ki ga je pripravil Muzej za arhitekturo in oblikovanje iz Ljubljane (MAO). Komisar, kustos postavitve in direktor MAO Matevž Čelik je za izhodišče slovenske predstavitve v Benetkah izbral koncept življenja z vodo kot dejavnikom, ki pomembno zaznamuje našo krajino, obenem pa Slovenija slovi po bogatih zalogah pitne vode. Multidisciplinarna skupina 13 arhitektov, krajinskih arhitektov, urbanistov, raziskovalcev in strategov je poskušala odgovoriti na vprašanja, kakšen je odnos med vodo in arhitekturo danes, kako so na to vplivala zgodovinska dejstva ter kako vodo v prihodnosti pripeljati v ospredje sprejemanja odločitev. Kot rezultat njihovega dela sta nastati dve instalaciji.

 Komisar in kustos slovenskega paviljona Matevž Čelik z ekipo sodelavcev

Prvo instalacijo, ki je nastala s sodelovanjem celotne ekipe, so zasnovali arhitektka in oblikovalka razstav Bika Rebek, arhitekt in urednik Miloš Kosec ter arhitektka, krajinska arhitektka in specialistka za upravljanje z vodami Marta Vahtar. Nanaša se na vodnjak, ki ga je Jože Plečnik v nezgrajenem parlamentu predvidel pod razpravno dvorano kot simbol vira modrosti za poslance. Tukaj je njegova naloga na interaktivnem način spodbuditi obiskovalca k razmisleku o politikah v povezavi z vodo, s čimer so arhitekti želeli opozoriti, da bo treba vodo postaviti v ospredje pri sprejemanju odločitev.

 

Drugi del projekta predstavlja serijo instalacij, ki preiskujejo odnose med hidrološkimi sistemi in zgrajenimi strukturami, ozemljem in pokrajinami v številnih prostorskih, časovnih in operativnih obsegih. Instalacije je razvila ekipa, ki sta jo koordinirala Maj Plemenitaš in Bradley Cantrell. Predstavitev v slovenskem paviljonu spremlja obsežna  publikacija, ki sta jo uredila Nina Granda in Matevž Granda s svojo ekipo.

 Komisar Matevž Čelik, direktorica Akademije za likovno umetnost v Rimu Tiziana D'Achille, mag. Nataša Kos, svetovalka za kulturo na slovenskem veleposlaništvu v Rimu in generalni direktor na ministrstvu za kulturo mag. Igor Teršar

Voda je v Sloveniji prisotna povsod v različnih oblikah in je redko kje izkoriščana toliko in tako, kot bi lahko bila, da bi prispevala h kvaliteti bivanja v grajenem okolju. Zaradi vode je življenje v Sloveniji bolj prijetno, lahko pa je tudi nevarno. Skoraj 160.000 Slovencev živi na poplavno ogroženih področjih, Slovenijo pa vsako leto prizadene približno 50 do 70 manjših in večjih poplav. Napovedi kažejo, da bodo te številke ob vse pogostejših in intenzivnejših izrednih vremenskih pojavih še naprej naraščale. Leta 2016 je bila v slovensko ustavo zapisana pravica do pitne vode in skoraj petina slovenskega ozemlja je zaščitena z namenom ohranjanja virov pitne vode. Po drugi strani pa država za upravljanje pomembnih vodnih virov koncesije podeljuje tudi mnogim zasebnim podjetjem.

 Matevž Čelik

 Bika Rebek

Kako bi se morali spopasti z vprašanjem upravljanja voda in ohranjanja vodnih virov? Ali lahko z razumevanjem kompleksnosti in povezanosti naravnih in antropogenih vodnih sistemov ter z razvijanjem alternativnih modelov ustvarimo novo, bolj pošteno, varnejše in manj invazivno bivalno okolje? Upravljanje voda zahteva sodelovanje dobro informiranih ljudi in sprejemanje pomembnih političnih odločitev. Kontroverzni nerealizirani slovenski parlament arhitekta Jožeta Plečnika, ki pod glavno razpravno dvorano skriva vodnjak, ki simbolizira mitološki vir modrosti za poslance, je popoln prostor za naslavljanje teh perečih aktualnih vprašanj.

Slovenski paviljon na arhitekturnem beneškem bienalu, ki je letos nastal pod kuratorstvom arhitektk iz Dublina Yvonne Farrell in Shelley McNamara in s krovno temo "Prostor svobode",  bo za obiskovalce na ogled vse do 25. novembra letos.

 Arhitektka in oblikovalka instalacije Bika Rebek in mag. Nataša Kos

 Mag. Nataša Kos, svetovalka za kulturo na slovenskem veleposlaništvu v Rimu, Judita Krivec Dragan, sekretarka v ministrstvu za kulturo in generalni direktor za ustvarjalnost v ministrstvu za kulturo mag. Igor Teršar