Veleposlaništvo RS Rim /Novice /
01.12.2017  

Alojzu Rebuli podeljena nagrada za roman Kačja roža v italijanščini

Rim, 1. december 2017 – Sinoči je v palači Ferrajoli na sedežu predstavništva Dežele Furlanije Julijske krajine v palači Ferrajoli v Rimu prejel mednarodno zgodovinsko-literarno nagrado "Emilio e Janja conti Auersperg" slovenski pisatelj, akademik in intelektualec dr. Alojz Rebula. Nagrado, poimenovano po grofih slovenskega rodu Emilu in Janji Auersperg, je prevzela njegova hči Alenka Rebula, laudacijo pa je imel intelektualec in duhovnik msgr. Luigi Francesco Casolini di Sersale, kaplan Suverenega malteškega viteškega reda. Med slavnostnimi govorci so bili državni sekretar in namestnik ministra za zunanje zadeve Republike Slovenije  Izrok Mirošič, veleposlanik Republike Slovenije v Italiji Bogdan Benko in slovenska poslanka v italijanskem parlamentu Tamara Blažina.

Alojz Rebula je prejel nagrado za roman "Kačja roža", katerega italijanski prevod Aleksandre Foraus z naslovom "La peonia del Carso" je ob tej priložnosti ponovno izšel s spremno besedo Tatjane Rojc pri založbi "La Nave di Teseo". Roman, v katerem se pisatelj spominja tragičnih dogodkov v času fašistične okupacije na Primorskem okoli leta 1930, vsebuje za Rebulo značilne elemente: zgodovina, antika, vprašanja morale, razklanosti in nerešena vprašanja o življenju in usodi primorskih Slovencev. Osebe tega romana dokazujejo neobstoj niča in nesmisel nihilizma ter primer Rebulovega skromnega junaka, ki mu večkulturnost ni odvzela preprostosti in humanosti. Kot piše v utemeljitvi, se Rebulov roman vključuje v širši okvir obmejne književnosti, pri čemer pa kaže posebne značilnosti, saj ga zaznamuje zgodovinsko dogajanje v 20. stoletju, zlasti izkušnja totalitarnih sistemov. Pri tem pisatelj prevzema nalogo osvetliti svet in legitimirati besedo, mišljeno tudi kot manifest tistega moralnega upora, po katerem beseda določa razmišljanje o najbolj grozljivih vidikih 20. stoletja ter skuša ponovno sestaviti kontekst, v okviru katerega bi bila odločitev oz. ločevanje med dobrim in zlim jasnejša.

 Državni sekretar Iztok Mirošič

 Slovenski veleposlanik Bogdan Benko

Državni sekretar Iztok Mirošič je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil, da medtem ko je odnose med Slovenijo in Italijo dolgo časa obremenjevala predvsem težka obmejna zgodovina, se danes sosednji državi lahko pohvalita z odličnim sodelovanjem na raznovrstnih področjih, ki se je okrepilo s koncertom treh predsednikov leta 2010 v Trstu. Zgodovine ne smemo pozabiti, zlasti grozot fašizma, delati pa moramo za skupno prihodnost sožitja. Izjemen napredek se pripisuje tudi obema manjšinama, ki pomenita danes bogastvo in dodano vrednost v odnosih med državama. Nagrada, ki jo letos prejme Alojz Rebula, pomeni še en most med italijansko in slovensko kulturo in obema narodoma, je povedal Mirošič. Razvijati moramo dobro obmejno sožitje, državi pa sta partnerici tako v EU kot tudi v NATO. Smo na srednjeevropskem stičišču germanskega, romanskega in slovanskega sveta, zato smo zainteresirani, da skupaj gradimo pot sožitja, katerega glasnik je, skupaj z obsodbo fašizma, varovanjem slovenske identitete in jezika ter prelepimi opisi Krasa, slovenski pisatelj in filozof Alojz Rebula.

Veleposlanik Bogdan Benko je nadaljeval, da smo danes z zadovoljstvom priča pomembnim korakom, ki so bili narejeni v omenjenih obmejnih deželah, kar ni pogosto videti v Evropi.  "Meja, ki je bila še pred nekaj leti konkretna in vidna, je postopoma izginila, padajo pa prav tako  meje v glavah in srcih narodov, pri čemer dajejo prostor kulturni in jezikovni raznolikosti v obojestranskem spoštovanju, želji po sodelovanju in prijateljstvu", je dejal Benko ter zaključil, da je k temu napredku s svojim delom gotovo v veliki meri prispeval tudi Rebula.

 Alenka Rebula prevzema nagrado od kuratorke Patrizie Cutrupi

Nagrado je prevzela hči Alenka Rebula, ki je prebrala očetovo sporočilo: "Zaupam vam svojo knjigo v branje preplašen – z mešanim občutkom straha in ponižnosti pred velikimi naše tradicije. Starost me je napolnila s pomisleki glede mojega dela in s spoštovanjem do tega, kar je nad nami vsemi. Vendar sem vam hvaležen za ta trenutek poznega veselja".

 Msgr. Luigi Francesco Casolini di Sersale, častni konzul Slovenije v Milanu Gianvico Camisasca in slovenski veleposlanik Bogdan Benko

Nagrada Auersperg, katere pobudo je na podlagi želje pokojne profesorice Janje Auersperg prevzela Patrizia Cutrupi, se letno podeljuje avtorju zaslužne publikacije z znanstvenega ali zgodovinskega področja, področja slovenske književnosti ali književnosti iz Furlanije Julijske krajine s ciljem vrednotiti kulturo tistega dela Srednje Evrope (Mitteleuropa), od koder sta izvirala oba grofa. Cutrupijeva je Rebulo označila kot enega od najpomembnejših sodobnih slovenskih avtorjev, katerega delo označujeta klasični svet in krščanska misel, skozi vse življenje pa je gojil pravo čaščenje do maternega slovenskega jezika.

Pri letošnji podelitvi nagrade so sodelovali tudi Veleposlaništvo Republike Slovenije v Rimu, Vsedržavna zveza konzulov, katere podpredsednik je častni konzul Slovenije v Milanu Gianvico Camisasca, in Dežela Furlanija Julijska krajina. Na podelitvi sta bila prisotna tudi Roberto Felcaro, župan mesta Krmin, kjer sta grofa preživela dober del svojega življenja, in odbornica za kulturo in turizem v mestu Martina Borraccia.

 Roberto Felcaro, župan mesta Krmin, veleposlanik Bogdan Benko, soproga častnega konzula RS v Milanu ga. Camisasca, poslanka Tamara Blažina in pobudnica nagrade Patrizia Cutrupi

 Arhitektka Paola Pisanelli Nero, veleposlanik Bogdan Benko, pobudnica nagrade Patrizia Cutrupi, mag. Nataša Kos, svetovalka na slovenskem veleposlaništvu in Slavica Benko, soproga slovenskega veleposlanika 

 Dr. Alojz Rebula