Veleposlaništvo RS Rim /Novice /
15.09.2021  

Predsednik Pahor v Rimu podprl glavna sporočila predsednice Evropske komisije von der Leyen

Rim, 15. 9. 2021 

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na povabilo gostitelja, predsednika Italijanske republike Sergia Mattarelle, v Rimu sodeluje na srečanju predsednikov/predsednic Avstrije, Estonije, Finske, Grčije, Hrvaške, Irske, Italije, Latvije, Madžarske, Malte, Nemčije, Poljske in Portugalske.

Voditelji držav, članic Evropske unije, se v tem formatu enkrat letno sestajajo od leta 2003, ko so se na pobudo tedanjega predsednika Portugalske, pred dnevi preminulega Jorgeja Sampaia, prvikrat srečali v portugalskem mestu Arraiolos.

Osrednja vsebina letošnjega srečanja je Konferenca o prihodnosti Evrope, ki vsem evropskim državljanom omogoča aktivno udejstvovanje v tem razmisleku. Na srečanju so predsedniki poseben poudarek posvetili viziji prihodnosti Evropske unije v post-pandemičnem svetu in se ob tem pogovorili o soočanju s socialnimi in ekonomskimi posledicami epidemije covid-19.

V sklopu prve razprave, ki je imela naslov “EU na poti k strateški avtonomnosti: dolžnosti in priložnosti” (EU on the path to strategic autonomy: responsibilities and opportunities), so predsedniki izmenjali poglede na možnost in pomen strateške avtonomije Evropske unije ter o tem, kako Evropski uniji zagotoviti vplivnejšo vlogo na globalnem prizorišču.

V nastopu na tem delu zasedanja je slovenski predsednik podprl glavna sporočila predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v njenem današnjem govoru o stanju v Uniji ter ocenil, da so dober kompromis med različnimi pogledi in dober kažipot za korake, ki jih je treba storiti danes. Predsednik Pahor je nato predstavil svoj pogled na aktualne globalne razmere in poudaril, da se mora Evropska unija glede na kompleksnost globalnega varnostnega okolja, močneje osredotočiti na ključna področja kot so zdravje, varnost in obramba. Izpostavil je tri neposredne ključne izzive, ki po njegovem mnenju neposredno zadevajo Evropsko unijo in je zanje njen odziv ključen: to so pandemija covid-19, podnebne spremembe in aktualne razmere v Afganistanu.

Ob tem je dejal, da na pandemijo seveda ni bil pripravljen nihče, tudi Evropska unija ni mogla biti in je bil zato njen prvi odziv počasen - ocenil pa je, da se je nato s programi za okrevanje in odpornost odlično izkazala, ko je v zeľo kratkem času pripravila zelo velika sredstva, ter dodal, da upa, da bodo ta v velikem delu porabljena za naložbe v znanost, okolje in zagotavljanje trajnostnih rešitev, saj so prav to največje primerjalne prednosti Evrope.

Podnebne spremembe, je nadaljeval predsednik Pahor, pa niso vprašanje prihodnosti, ampak sedanjosti - če ne ukrepamo danes, jutri za to ne bomo več imeli možnosti.

Glede umika iz Afganistana je predsednik Pahor dejal, da je bil huda preizkušnja za severnoatlantsko zavezništvo in za evropsko skupno zunanjo in varnostno politiko. Poudaril je pomen sodelovanja in solidarnosti: zavezniki smo skupaj odšli v Afganistan, deliti moramo breme umika, vključno z vprašanjem migracij. Predsednik Pahor je ob tem pozdravil nedavne sklepe zasedanja notranjih ministrov držav članic Evropske unije kot prvi korak politike EU na tem področju; ob tem je poudaril, da je potrebno nadaljnje delo ter izrazil pričakovanje, da bo EU našla skupno rešitev za humanitarne koridorje.

Predsednik Pahor je zaključil z mislijo, da našteti izzivi pomenijo grožnjo naši varnosti, a imamo na vse tri skupen odgovor: krepitev strateške avtonomije in odpornosti Evropske unije.

Drugi del razprave je imel naslov “Prispevek EU k multilaterlaizmu v post-pandemičnem svetu” (EU's contribution to multilateralism in the post-pandemic world).

Predsednik Pahor je ocenil, da so izzivi, s katerimi se soočamo, globalni, ter da so zato rešitve lahko le v dialogu in sodelovanju in ne v postavljanju ograj in zapiranju vrat. Evropska unija je zgrajena na multilateralizmu in mu je zavezana, je prepričan predsednik Pahor - in prav je tako, saj se z globalnimi izzivi nihče ne more soočiti sam. Sklenil je z mnenjem, da strateška avtonomija lahko Evropski uniji pomaga, da bo bolj samozavestna in učinkovitejša na svetovnem prizorišču. Kot pomemben vidik skupne zunanje in varnostne politike je predsednik Pahor izpostavil spodbujanje človekovih pravic.

Foto: Quirinale